Prvotni namen tega pregledovanja slovenske literature in slovstva je bil poskus gledanja na slovensko literarno preteklost; včasih mogoče samo glasnejša pritegnitev tem ali onim ocenam, ki so bile sicer že kdaj izrečene, vendar so ostale manj samozavestne in tišje. Potem se je takšno pregledovanje razmeroma hitro spreminjalo v nekaj, čemur bi lažje rekli zgodba slovenske literature in slovstva. Od privajene literarne zgodovine se je oddaljil že po tem, da se ni utemeljevalo na sistematičnem in pozitivistično izčrpnem nabiranju in popisovanju slovenskih literarnih besedovalcev in tudi ne na zbirki hermenevtičnih parafraz, temveč na opazovanju dogajanja in spreminjanju literature kot nečesa, kar se oblikuje sinergetsko, z neprestanim povratnim učinkovanjem novih in starih izkušenj, iznajdb in dosežkov, s spreminjanjem družbenega sveta in celo bizarnih, nepričakovanih prigod v osebnih usodah.