Jezik, besede, osvobojene slovarskih pomenov in napolnjene z novimi vsebinami, ki nastajajo kot Volaričeva reakcija na izpraznjenost sleherne govorice, na »podobarstvo«, ki ostaja kot edino znamenje prisotnosti plehkega duha, so v Volaričevi poeziji vedno postavljene kot oster, skoraj brutalen deziluzionistični obrat od sentimenta, fraze, jokave podobe, izpraznjenega emblema.

Denis Poniž

Ivan Volarič Feo, 1948, se je v literarno zgodovino vpisal leta 1975 z zbirko Desperado Tonic Water. Sledijo ji Oj božime tele dolince (1984), Četverovprega za njene sanje (1990), Despotov – Volarič (z Vojislavom Despotovim, 1992), Met kopja (1995), zbirka kratke proze Antofagasta (1998), Kratkice (2000), Never Green Enough (2005) in Žalostna sova (2006). Sodeloval je s skupino Buldožer in med 1979 in 1983 nastopal z Markom Brecljem po vsej Jugoslaviji kot Duo zlatni zubi, nekaj časa je sodeloval v zasedbi Marjanov čudni zajec in leta 1990 ustanovil bend Feo & The Schmidts, s katerim je izdal zgoščenko IX. Korpus Delicti. V zadnjem času največ nastopa s skupino Salamandra Salamandra.