Junakinja po psihičnem zlomu pristane v psihiatrični bolnici na detoksu, med pacientkami, odvisnimi od alkohola ali drog; odnosi med pacientkami samimi ter med njimi in zdravstvenim osebjem so skrajno zaostreni, že na meji živalskosti. Junakinja na strop v bolniški sobi nad posteljo, ki odpira nove razsežnosti, projicira svoje tesnobne zgodbe in vizije.
Stropi so roman o tem, kaj je bistvo naše človečnosti in po čem se v takih kriznih situacijah

sploh še ločimo od živali, so zgodba o malem zasebnem svetu, v katerem so se podrle vse meje, tudi meje v pripovedni strukturi: pripovedovalka je občasno tretjeosebna, tekoče prehaja v prvoosebno, sem in tja je tudi drugoosebna. Stropi so izjemni po svoji zgoščenosti in poetičnosti, pripovedni energiji in drastični metaforiki. Roman je bil leta 2013 nagrajen s prestižno češko nagrado Magnesia Litera.

Češka pisateljica Zuzana Brabcová (1959) je v Sloveniji znana zlasti po svojem tretjem, bralsko in kritiško zelo uspešnem romanu Leto biserov.