Sto sedemvrstičnic je razkošno branje celo za poznavalce bogatega opusa, ki ga je v desetletjih napesnil Milan Dekleva. Kajti tu je njegov neustavljivi pesniki vir združil vse najbolje, po čemer poznamo večkratnega dobitnika najpomembnejših literarnih nagrad, in suvereno prehaja od filozofskih verzov do krhkih liričnih podob, od Nietzscheja do budistov in od temnih Grkov do pop zvezd.

Poletno preobilje nas zavaja –
nič ni močnejšega od končnosti,
ki večno traja. Razkošje vonjev
in vetrov je le kredit brez kritja,
žeja v jedru bitja. Žalost klasja
je rumena, je prepotena skorja kruha,
hrana smrti. Nema je, nema in gluha.