Kaj se zgodi, ko zapustiš varno zavetje domačega okolja in se za več mesecev podaš na raziskovanje ljudi in njihovega načina življenja na popolnoma drug konec sveta? Avtorica v nekakšnem etnografskem dnevniku opisuje svoje prvo resnično terensko delo, ki ga je opravljala kot kandidatka za doktorat na univerzi Harvard. V devetdesetih letih se je tako podala v osamljeno vas na jugovzhodu Nepala, kjer je živela leto in pol. Sprva je nameravala proučevati zgolj lastniški odnos vaščanov do zemlje, na kateri živijo, a skozi vse tesnejšo povezanost s tamkajšnjimi ljudmi je ugotovila, da sama ni prav nič manj opazovana kot »drugi«. Vaščani so jo začeli sprejemati medse in sčasoma je doumela globlji pomen besed, ki so zaradi prepletenosti s kulturo neprevedljive. Ob vrnitvi domov je avtorica ugotovila, da je izkušnja življenja in odnosov v nepalski vasi spremenila njen dotedanji pogled na življenje, vključno z njenim zakonom.

O knjigi si lahko prebereš več.