Delo je 1998 močno razburkalo francosko literarno občinstvo, revija Lire pa ga je proglasila za najboljši roman leta. Na eni strani je požel navdušeno odobravanje, na drugi pa ogorčene proteste zaradi seksualne provokativnosti in celo reakcionarnosti; odkrito namreč kritizira liberalne vrednote in spolno permisivnost, dediščino svobodnjaških šestdesetih.

Loteva se torej problematičnih tem, ki so danes v središču javnih razpravljanj: vedno večji odstotek samskega prebivalstva, obremenjenost s spolnostjo, poveličevanje individualizma, genetske raziskave…, zato dobiva poteze sociološkega romana in filozofske disertacije. Obe plasti romana tečeta vzporedno s fikcijsko zgodbo dveh polbratov, ki se jima nekje na polovici življenja zastavlja vprašanje o možnosti sreče ali kakršnegakoli osvobajajočega dejanja.

Celotni pripovedni okvir, v katerega so vsi ti elementi vpeti, pa že prestopa v znanstveno fantastiko. Ne glede na to raznolikost je pripoved izjemno jasna in tekoča, bralcu ponuja številne identifikacijske točke in tako skoraj brez padcev ohranja njegovo pozornost.

Delo, ki ga je v spremni besedi obravnaval Marko Trobevšek, je prevedla Mojca Medvedšek.