Žival ima res vedno odprte oči – ko živi, ko trpi, ko umira in umre.

Žival se med trpljenjem ne zna skriti kot človek. Za zaprte veke. Moja babica je imela prav. Spokojno lahko zapro oči v smrt redki. Sila redki. Žival nikoli. One vse štejejo za življenje.

***

Andrej Makuc je v slovenskem literarnem prostoru že dober ducat let navzoč s kratkimi zgodbami in novelami, najglasneje pa je opozoril nase pred 10 leti z novelami Oči, ki so prvič izšle v zbirki Najst, zdaj pa so ponovno tu.