Nočni shod se dogaja tik pred vojno v Foči, kjer sta obe zadnji vojni zahtevali posebej okrutne žrtve. Simon, foški Srb, zdravnik, se vrne domov po dolgoletnem delu v Nemčiji. Njegova perspektiva ob prihodu v Fočo je naiven, potujen pogled, ki spregleduje znamenja napovedujoče se vojne. Zato je za Simona razgled na rodno Fočo na predvečer zadnje bosanske vojne lahko čudežno zaokrožen in popoln, “kot lepa zrela sliva”. Toda iluzija se kmalu razkadi in znajdemo se v svetu vseprežemajočega strahu, groze in nasilja. Zlo je v Nočnem shodu zgoščeno in otipljivo kakor v Dantejevem Peklu in doseže vrhunec v katarzičnem opisu Simonovega spusta med duše mrtvih muslimanov, ki so bili na istem kraju pomorjeni v preteklih vojnah, in njihovega predsmrtnega trpljenja.