Knjiga je posvečena nenadomestljivemu delu slovenske kulturne dediščine – dvorcem. Te udobne, v dolini zidane rezidence nekdanje grajske gospode, ki so zamenjale utrjene, komaj dostopne postojanke – gradove, čedalje bolj pronicajo v našo zavest kot nekaj, kar smo dolžni ohraniti. Četudi v večini ni več stare opreme, se mnogi dvorci še vedno ponašajo z vrhunsko arhitekturo, razkošnimi freskami in čudovitimi parki. S skrbjo zanje izpričujemo svojo nacionalno in evropsko zavest.