Načini smrti pripovedujejo o Tolokiju, prvem poklicnem žalovalcu v neimenovanem (južno)afriškem mestu, kako na enem od pogrebov po dolgih letih znova naleti na znanko iz otroštva, Norio, ki je pravkar že drugič pokopala sina. Njuni družinski zgodbi, v katerih se duhovite anekdote prepletajo z bujno domišljijo in govoricami, sta tesno vpeti v družbenopolitični kontekst države, ki se je po koncu apartheida znašla v viharju skoraj absurdno nasilnega boja za oblast. A množični pripovedovalec, glas vaškega kolektiva, daje zgodbam neko nadčasovno, skoraj pravljično noto – ne glede na odkrite reference na južnoafriški tukaj in zdaj gre tako v prvi vrsti za nekonvencionalen ljubezenski oziroma družinski roman.

​Zanemvula Kizito Gatyeni Mda ali, kot se podpisuje, Zakes Mda (1948) je južnoafriški romanopisec, pesnik, dramatik in slikar. V času študija je postal član oboroženega krila Panafriškega kongresa (PAC), vendar je izstopil, ker ni želel sodelovati v nasilju. Dolga leta je živel v Lesotu in ZDA. Za svoje prozno delo je prejel številne južnoafriške in britanske nagrade, za Načine smrti med drugim prestižno nagrado M-Net, njegovi romani pa so prevedeni v 21 jezikov.

***

Mediji o knjigi:

» … bleščeče izpisan roman … Za sladokusce!» – Bukla

»Roman predstavlja Tolokijevo ljubezensko zgodbo, hkrati pa zgodbo njegove družine ter družine njegove izbranke. V ozadju te osebne zgodbe pa se bralec seznani tudi s širšo družbeno-politično zgodbo Južne Afrike, ki je v obdobju po koncu apartheida ujeta v vrtinec nasilja, korupcije, revščine in propadanja sistema.« – STA

»Južnoafriški pisatelj Zakes Mda v romanu Načini smrti ob osebni usodi protagonistov prikazuje južnoafriško družbo po koncu apartheida. V obdobju, ko je sistem razpadel, boj za oblast pa ne izbira sredstev.« – Gabriela Babnik, Radio Slovenija

»Pisatelj na eni strani opisuje nacionalne voditelje in neimenovane pripadnike militantnih skupin, na drugi strani pa podaja portrete ljudi z družbenega dna, ki so, kljub vseprisotni smrti, prežeti z voljo do življenja. Kolektivni glas zgodbe malih ljudi povzdiguje na višjo raven in jim omogoča, da izstopijo iz lastne persone; s tem so razumljeni kot predstavniki družbenega razreda, nacije, etnične skupine …« – Gabriela Babnik, Gabriela Babnik, 3. program Radia Slovenija – Ars, www. rtvslo.si