Motnja je univerzalna človeška zgodba, ki bi se lahko dogodila kjerkoli in kadarkoli in govori o neimenovani vojni, brezimnih beguncih in njihovih usodah, toda tudi o odnosu drugih ljudi, ki jih pasivno ali sovražno opazujejo v razdeljenem svetu. Središčna metafora Motnje je šivanje: ljudje svoje bistvo zakrivajo z oblačili, ki določajo njihove vloge v teatru življenja. Med njegove kulise, na trg z nekaj hišami, par klopmi in dvema tramvajskima postajališčema, na lepem vdre motnja: s tramvajem se pripeljejo na trg in tam utaborijo begunci, pregnani s svojih domov, ki so jih zapustili v neki drugi zgodbi. In motnja je preizkušnja, ki je prebivalci trga ne prestanejo.

Magdalena Tulli (1955) je napisala pet romanov o človeški stiski, zavrženosti, ponižanju in nemoči: Sanje in kamni (1995), V rdečem (1998, slov. 2008), Kolesje (2003), Motnja (2006) in Hrup (2014), žanrski roman Nadzornik sanj (2007) in kratke zgodbe Italijanski salonarji (2011). Prejela je nagrado sklada Kościelskih (1995), literarne nagrade Gdynia (2007 in 2012), Gryfia (2012) in nagrado Juliana Tuwima (2013).