Molitev za Katarino Horovitz (1964) temelji na dveh resničnih, med seboj neodvisnih dogodkih, ki ju je avtor povezal v napeto psihološko grozljivko. Prvi se je zgodil leta 1943 v Italiji. Nacisti so skupino ujetih bogatih židovskih podjetnikov z ameriškimi potnimi listi ogoljufali, spravili na beraško palico in nato strpali v plinske celice. O drugem zapiše avtor: »Katarino Horovitz sem napisal, ker sem slišal, da je v Auschwitzu devetnajstletna plesalka v plinski celici na ukaz esesovca odplesala striptiz, ta se je vzburil, ona mu je iztrgala pištolo in ga ustrelila v trebuh. Želel sem si napisati zgodbo pogumnega dekleta, in dovolj mi je bila ta legenda, da sem v eni sami noči napisal knjigo.«