Junakinje Klimovih kratkih zgodb so ženske. Naivna, nesamozavestna bitja, ki v želji po ljubezni zanikajo sebe, da bi na blodni poti iztrgale kanček sreče z moškim, do katerega jim v resnici ni. Pred nami je grozljivost medčloveških odnosov, ki so izgubili toliko svoje pristnosti, odkritosrčnosti in topline in tako plavajo in bredejo po odtujenosti, da je rezultat lahko samo hladna distanca.

“Tega sodobnega češkega avtorja Slovenci že kar dobro poznamo, saj imamo prevedeni že Ljubezen in smeti ter Poletna ljubezen. V teh šestnajstih zgodbah se je izkazal tudi kot mojster kratke proze. V ospredje je postavil ženske, ki se trudijo doseči srečo in ljubezen, vendar pri tem pozabijo na bistveni del – na sebe. Ljubezen in strah sta dve močni čustvi, ki ju zna Klima prav dobro prepletati. Glavni liki so zanimivi, srhljivi in povzročajo v človeku tesnobo in nelagodje. A kot nas privlači vse nenavadno, tudi te zgodbe potegnejo bralca proti svojim nenavadnim koncem.”

– Jure Preglau, Bukla