Knjiga o jugu kritično preučuje stereotipne iluzije o jugu kot idealnem okolju, razkriva jadransko obalo kot industrijsko opustošeno in izključeno iz napredka ter jo obravnava kot območje nenehnih novih začetkov. Knjiga ponuja sodobno antropološko perspektivo na to področje, ki jo bralci pogosto spregledajo zaradi romantičnih predstav o poletnem oddihu.

Sodobna antropologija jadranske obale in njenega časa

Knjiga o jugu je berilo zaznav in uvidov prostora in časa juga tukaj in zdaj – juga, ki slovenskemu bralcu pomeni predvsem jadransko obalo in njeno zaledje. Podobno in vendar drugače kakor Matvejevićevi deli Mediteranski brevir in Drugačne Benetke ali Magrisovi Donava in Mikrokozmosi, v katerih avtorja obravnavata geografske pojave, ki preraščajo v kulturne, z zgodovinskimi in legendarnimi usedlinami, Jurica Pavičić kot vesten kronist, čigar pogled prenika skozi pregovorno obsedenost z naravo, zgodovino, umetnostjo, okusi in vonji juga, neprizanesljivo lušči plasti stereotipnih iluzij juga kot idealnega okolja. Knjiga o jugu ne prinaša zgodb o mitični utopiji, kjer se živi v večnem poletju, Pavičić se posveča jadranskemu in sredozemskemu prostoru kot območju nedokončane modernizacije in pospešene gentrifikacije – industrijsko opustošenemu, izključenemu iz napredka in obsojenemu na nenehne nove začetke. Eseji oblikujejo nekakšno sodobno antropologijo juga, ki smo jo, očarani od koncepta poletnega oddiha, vse preradi spregledovali.