Štirinajst zgodb te knjige ima skupno vezivo: filmski trak. Naj pripoved sega v zgodovino ali se obrača v sodobnost, vselej se v njej pretakajo elementi iz sveta gibljivih slik: kino, v katerem je pripovedovalec odraščal, zaradi nerentabilnosti zrušijo in na njegovem mestu postavijo prodajne arkade nedostopno dragih tujih blagovnih znamk; filmsko predstavo prekinejo, ko umre Tito, in fant in dekle iz zadnje vrste morata prekiniti medsebojno raziskovanje teles; ko pripovedovalca pri štiridesetih na obisk povabi oče, ki ga ni videl še nikoli, si vse beleži na videokamero, da bo imel nepremično shranjeno, od kod izhaja. Pripovedne filme, v katerih bomo kot statiste našli tudi sebe, si lahko, za razliko od filma našega življenja, na koncu zavrtimo znova.