Jurski park groze, skansen totalitarizmov, to naj bi zgradili v Belorusiji – v Hladni deželi, romanu, v katerem se tako kot v nekaterih prejšnjih romanih Jáchyma Topola (Sestra, Grgrat katran) raziskovanje zgodovinskih sledi prepleta s fantastičnim, karnevalskim
dogajanjem.

»V združeni Evropi pač ne gre, da bi imeli nekje ene jame s trupli, ne me basat!«

Topol kot neizprosen arheolog plast za plastjo razkriva novejšo evropsko zgodovino (židovski geto oz. koncentracijsko taborišče Terezín na Češkem, grobišča v Belorusiji). V času, ko umirajo zadnji pripadniki ge neracije, ki je vse to še doživela, avtor prikazuje, kako se njihovi potomci borijo za ohranitev zgodbe nasilja, za revitalizacijo grobišč, za ohranitev zgodovinskega spomina kot izhodišča prihodnje
eksistence – vendar propadejo v kolesju komercializacije, institucionalizma, manipulacije in politike.

Topol načenja etična in druga vprašanja (slovanstvo, politična zapostavljenost, meje Srednje oz. Vzhodne Evrope, nacionalne samovšečnosti, fanatizem »pravičnikov«, vsakršne zlorabe, nihilizem vrednot, pomanjkanje starih civilizacijskih norm v postkomunističnih
državah itd.) in tako s prefinjeno ironijo pretresa navidezno stabilne temelje Evrope.
Nives Vidrih