Naslov knjige nas vodi v fantastične svetove ribiških pripovedi: umetno in lažno je pač temelj barvitega zgodbarstva. A Lupinčeve kratke zgodbe ne ostanejo pod gladino rek in zatokov. Njihova domišljijska energija jih razmeče povsod in čim bolj navadni so trenutki in kraji, tem bolj razkošno jih obsvetita avtorjeva domišljija in jezik. Lupinčeve bravure so neusahljive, neologizmi košati in zaradi resnobe, s katero jih izgovarja, včasih smešni na smrt.

To je knjiga, ki se ne bere, ampak se jo prediha.