Turisti so že tu, lačni mestnih zanimivosti. Zakaj ne bi iz njih izvlekli denarja in popravili zamakajoče strehe? Zakaj jih ne bi povabili v prostor, v katerem naj bi strašilo, in jim tam izpulili še nekaj dodatnih evrov za spominke iz kosti? Ker se potem začnejo dogajati nepojasnljive stvari.

Zgodba, ki nam jo predstavi pisateljica Vesne Lemaić, se poda v somrak, v cono nespoznavnega, ki se razpira v konkretni realnosti sodobne družbe. Roman posredno naslavlja socialno razslojenost, vprašanje gentrifikacije, turistifikacije in dostopa do stanovanj. Knjiga se spogleduje z žanrom grozljivke.

Odprla je oko. Strop nad posteljo je bil plesniv. In bila je brez telefona. A Brune tudi zjutraj ni zapustil jasni občutek, da je dobila še eno priložnost v življenju. Z vsem telesom je zaznala, da je pripravljena na spremembo. Zbudila se je s povsem gotovo odločitvijo, da bo tudi ona začela voditi ture. Nameravala je dejavno pristopiti k zbiranju denarja. Tega ni mogla prepustiti Uli, Janu in Perotu, ni hotela biti odvisna od njih. Na nitki je viselo njeno prebivališče. Predstava, da bo govorila pred skupino ljudi, jo je še vedno plašila, a upanje, da bo jeseni, ko bodo zadelali luknje v strehi, prebelila zidove in bo lažje dihala, jo je navdalo z zagonom.