V najnovejši pesniški zbirki Aleš Berger prepleta čudovite verze, ki nas vodijo skozi zapleten svet besed. Pesmi raziskujejo vsakdanje življenje, sanje, zgodbe ter vprašanja, ki se porajajo ob tem. V dolgih, nalomljenih in v asonancah ujemajočih se verzih »pisati, napisati, zapisovati, kar je bilo pozabljeno, prezrto, zamolčano« – to je izhodišče, ki si ga izbere nova knjiga Aleša Bergerja. O vsakdanjiku, o zapuščini, ki je dolgo nalegala in v dveh letih pesnenja po čudni logiki privreva na dan, o sanjah, o zgodbah in zasnutkih zanje. Pa tudi o spraševanju o tem svojem početju. Vmes portreti bližnjikov, ki jih več ni, in tudi kakšnega, ki še je. Aleš Berger se spet izkazuje kot – neštetokrat dokazani – virtuoz jezika in preobračevalec besed in bralnih pričakovanj.