Kratka zgodovina Gibanja je nekakšna hrbtna zgodba Dekline zgodbe, distopični roman, ki se dogaja v prihodnosti. Avtorica se na zelo provokativen način loteva teme feminističnega gibanja v radikalizirani varianti. Ta pripelje do popolnega matriarhata oz. feministične diktature, ki pa ni neprijetna le za moške.

Z navidezno popolno svobodo za ženske te v resnici omejuje, saj jim ne dopušča svobodnih življenjskih izbir, temveč le bivanje na način skrajnih dogmatskih emancipirank v stilu začetnice Gibanja in ideologinje Rite. Ženske svoje moške pošiljajo v prevzgojne ustanove, hkrati pa so prevzgoje deležne tudi nekatere med njimi, ki same niso dovolj feministične, dovolj osvobojene. Duhovit, na trenutke dvoumen in občasno zelo drastično karikiran roman o radikalnih umih, tokrat ženskega spola.

Petra Hůlová (1979) je češka pripovedovalka velikega formata in epske širine, s smislom za spodbudno izzivalnost in posrečenim občutkom za jezikovno razgibanost, prejemnica več literarnih nagrad. Pri Cankarjevi založbi je leta 2016 izšel njen roman Postaja Tajga.


***

Mediji o knjigi:

»Vsekakor provokativno razmišljanje, kam bi svet lahko pripeljala feministična diktatura.« – Simona Kruhar Gaberšček, Marketing magazin

»Češka pisateljica Petra Hůlová v distopičnem romanu Kratka zgodovina gibanja pripoveduje, kako daleč lahko pripelje radikalizacija neke ideje. V tem primeru do feministične diktature. Tako kot v vsaki ideologiji, ki dobi absolutno oblast, tudi v tem primeru obstaja le ena resnica, ki nujno pripelje do prevzgajanja in zatiranja drugače mislečih.« – Anja Radaljac, Radio Slovenija, 3. program

»Kratka zgodovina Gibanja je besedilo, ki ga je zvrstno, pa tudi idejno težko opredeliti, saj se izmuzne vsakemu poskusu opredelitve – in to je njegova največja odlika. Omogoča raznolike, celo izključujoče se interpretacije oziroma branja. Ključno vlogo pri tem, katero interpretacijo izbrati, ima pozicija osebe, ki je knjigo vzela v roke.« – Anja Radaljac, Radio Slovenija, ARS

»V nekaterih elementih manifest, kakor ga piše neizživeta gorečnica, spominja na Houellebecqovo Podreditev, le da nam ponuja vulgofeminizem namesto islama.« – Matej Bogataj, Mladina