Četudi so mogoče videti resnične, to niso zgodbe, kot jih piše življenje. V njihovem središču je avtorju sumljivo podobni pripovedovalec, ki z nevsiljivim občutkom za jezik, panoramskim pogledom in smislom za (samo)ironijo sodeluje pri vznemirljivih vsakdanjostih, kot so ponavljajoči se prepiri med moškim in žensko, partija namiznega tenisa ali vprašanje najboljšega bureka oz. seksa. Pri tem obdela časovni razpon od otroštva, kjer vidi fantka, kako kuka skozi luknje v slačilnicah na bazenu, do približno predvčerajšnjim, ko si ob požirku piva odpočije od družine, ne vedoč, da ga bo že naslednji posrkal v resno debato o najboljšem poletju. Hočevarjeva sproščena proza se občasno sicer spogleduje z esejem, vendar jo še bolj zaznamuje veselje nad fabuliranjem, ki iz posameznih pripetljajev spleta duhovite zgodbe.

Andrej Hočevar (1980) je pesnik, kritik, esejist in urednik. Je avtor petih pesniških zbirk. Raziskoval je povezave med poezijo in glasbo, v glavnem improvizirano. Nekaj časa je bil dejaven tudi kot glasbeni kritik za tisk, radio in splet.