Na begu pred ljubezenskim parom se prikotali zgodovinski zapeljivec par excellence pred noge kuharju in vrtnarju – in to »na nos na vrat«. S tem močnim sunkom odpahne vhodna vrata v narobe svet. Mož dejanja se izkaže kot mož beseda in gostitelj ko prvovrsten poslušalec. Sedem dni v mesecu maju slika Don Juan podobe tedna, ki g je prebil med Evropo, Afriko in Azijo, v katerem je na različne načine srečal sedem žensk. Iz dneva v dan se vrstijo spoznanja v bibličnem pomenu besede, toda iz srečanja v srečanje vse bolj bežno. Kraj pripovedovanja je Port Royal v Franciji, kjer je nekoč bilo središče janzenizma, ki je zahteval popolno vdanost v usodo, pred katero lahko reši človeka edino ljubezen.

Zapeljivost Handkejevega Don Juana je v njegovi nedejavnosti, vdanosti, potrpežljivosti. Prav zato, ker ženske pušča pri miru, mu ne dajo miru. Handkejeva sodobna pravljica je lahna in lebdeča, odprta in večpomenska, njegova vedra, igriva, utopična idila je na prijazen in spravljiv način skregana s sovražno resničnostjo vsakdana. Onkraj telesnosti se nežno dotika neizgovorljivega bistva ljubezni.