Sicilija, prva polovica osemnajstega stoletja.

Mariann Ucria, dekle iz ugledne družine, ima tako kot njene sestre na izbiro le dvoje; zakon in kuhinjo ali samostan. Vendar ji morajo, ker je gluhonema, dovoliti, da se nauči pisati, saj lahko je tako občuje z okolico. Trinajstletno poročijo z ostarelim stricem, ona pa si išče – in najde – uteho v branju; iz knjig spoznava svet, ki je drugačen in veliko širši od okolja, v katero jo skuša zapreti tradicija.

Dacia Maraini je avtorica številnih romanov – Spomini malopridnice (1973), Bagheria (1993), Glasovi (1997), Colomba (2004), za dolgo življenje Marianne Ucria (1990) je prejela nagrado Campieloo, Roberto Faenza je po njem posnel film. Objavula je nekaj pesniških zbirk, piše tudi za gledališče in film. Zbirko kratkih zgodb Mrak so leta 1999 nagradili z najpomembnejšo nagrado Strega.