Prevod Marije Javorškove prinaša prvo integralno prestavitev znamenite in pomembne zbirke v slovenščino. Nadgrajuje jo izčrpna spremna beseda Borisa A. Novaka z zgodovinskim pregledom recepcije Baudelaira, predvsem v luči dileme, ali je pesnik, ki je imel samega sebe sicer za romantika, dekadent ali simbolist. Analiza, ki ob svetovnih poznavalcih Baudelaira – Marie-Jeanne Durry, Hugu Friedrichu, Sartru in drugih enakovredno upošteva tudi Pirjevca, Kosa in Udoviča, pripelje do sklepa, da je le Baudelairova raba pesniškega jezika kriterij za definiranje simbolizma in njegovo razlikovanje od drugih literarnozgodovinskih pojavov. Plodna napetost med dekadenčnim senzualizmom in simbolistično poduhovljenostjo se v poetiki in življenjski usodi Charlesa Baudelaira kaže na najbolj dramatičen način. Najboljši dokaz nerazdružljive prepletenosti simbolističnih in romantičnih prvin so prav Rože zla: tu se izrazito simbolistične pesmi nenehno izmenjavajo z besedili, ki izkazujejo »zgolj« dekadenčno čutnost