Zgodba o odnosih, materinstvu in odločitvah, ki je postavljena v čas koronavirusa.

Materinstvo se nadaljuje, tudi ko se svet ustavi

Da bi poskrbela za svoja predšolska otroka v času koronavirusa, pisateljica s partnerjevo spodbudo ostaja doma. Toda ko njen partner stopi v stik s skupno znanko, Lejlo D. Kres, se protagonistka romana oklene možnosti, da bo prav Lejla – ta zanimiva ženska, njegova bivša – tista, preko katere ji bo uspelo na novo konstruirati realnost, v kateri bo želela vztrajati. Torej realnost, ki bo segla preko biti mama/gospodinja/partnerka. Lejla celo postane način, ki prvoosebni pripovedovalki omogoča, da se znova poveže z besedami, pisanjem – in sabo. Od partnerja tako zahteva vse več besed.

Kako ujeti vse plasti odnosov?

Protagonistka pogovore snema s telefonom in jih pozneje prepiše: v svojih zapisih želi ostati poštena in prisotna. Z enakim namenom začne zapisovati tudi druge pogovore, ki jih ima z najbližjimi, v katerih se razkrivajo plasti ranljivosti, ljubosumja, osamljenosti, nemoči in upanja.