Mesto v zalivu, mesto pod hribom, mesto, ki je in ga ni. Trst, ki ga Slovenci pogosto občutimo kot fantomsko bolečino in poznamo predvsem kot nakupovalno središče. Jan Morris nam Trst kaže od daleč in popolnoma od blizu, skozi zgodovinski in skozi intimni spomin, kot evropsko in svojo osebno metaforo: kot mesto, ki je podoba življenja z upanji in razočaranji in spomini, predvsem pa doživljanja časa, ki mineva, in življenja, ki se izteka. Trst, mesto protislovij, je za Jan Morris »še vedno enklava sui generis, kjer se mešajo Latinci, Slovani in Tevtoni, kamor se lahko umaknejo umetniki, faliranci, odpadniki, izgnanci in emigantski vzdrževanci in kjer so z nekaj sreče lahko celo zadovoljni«.