Kakšno je življenje v malem mestu, ko se menjajo družbene norme in začnejo, kot bi rekel Vitomil Zupan, ‘umirati tisti, ki včasih niso’, prijatelji iz mladih dni. Mešanica dnevnika in komentarja našega časa od politike do umetnosti nas preseneča z avtorjevo odzivnostjo na stvari, ki jih v današnjem življenjskem tempu vse bolj prekriva vseenost, pa tudi s tem, kako k odzivu nagovarja nas, pa naj gre za pritrditve ali ugovore. Kilometri prebranih besed so se preselili tudi v slog Bizjanovega pisanja, ki je energičen in čuten, včasih samobolen, drugič postavljaški, vselej pa izzivalen.