Lingvistika, literarna teorija, antropologija, psihoanaliza in historični materializem je pet področij, ki se jim je dr. Rastko Močnik posvetil s svojo neutrudno eruditsko mislijo. V knjigi sestavljajo pet poglavij, pet sklopov besedil, ki obravnavajo raznolike teme: od vprašanja obstoja zasebnega jezika in razvoja Prešernove metaforike do funkcij mita v družbi, razmerja med teorijo in prakso ter zmagoslavja tehnoznanosti. Potepuški spisi prinašajo nekaj Močnikovih prelomnih razmišljanj, med katerimi so tako njegove zgodnje revijalne objave kot najnovejši prispevki k mednarodnim zbornikom.

Dr. Rastko Močnik (1944) je teoretik in kritik ideologij. Po štirih desetletjih dela na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani zdaj predava na Fakulteti za medije in komunikacijo Univerze Singidunum v Beogradu. Na začetku sedemdesetih let je soustanovil ljubljansko šolo lacanovske psihoanalize, na začetku novega tisočletja pa je spodbudil renesanso historičnega materializma na območju bivše Jugoslavije. V slovenščino je vpeljal ključne tekste lingvistike, literarne teorije, antropologije, psihoanalize in marksizma 20. stoletja.