Märta Tikkanen (1935) je ena vodilnih avtoric, pišočih v švedščini. Od rojstva živi v Helsinkih na Finskem. Sodi med utemeljiteljice evropske ženske pisave. Slovenci jo že poznamo po naglo razprodanem romanu v verzih Najlepša ljubezenska zgodba. Njene knjige so bile prevedene v več kot dvajset jezikov.

Märta Tikkanen pripoveduje o ženskah, ki se želijo ubraniti pred posesivnim moškim oboževanjem, zavarovati svojo zasebnost in delovati v okoljih zunaj svoje družine. Veliki lovec (Stor fangaren, 1989) je predvsem hvalnica Grenlandiji in njeni neokrnjeni naravi, po drugi strani pa tudi hvalnica ljubezni, nenehno spraševanje o tem, kaj ljubezen pravzaprav je. Sama pravi, da besedilo knjige sestavljajo čustva, bodisi sanjana ali resnična, in da gre v knjigi predvsem za ljubezen. Tikkanenova se poigrava z besedami, jih navezuje na grenlandščino, ki naj bi bila po mnenju Dancev (pravi Tikkanenova v svoji knjigi) izredno težavna, saj menda nima glagolov. V knjigi zapiše:

“Kako ljubiš v jeziku, ki nima glagolov? Mogoče pa ljubiti ni nekaj, kar zahteva glagol, morda je ljubezen osnova za vse besede, ki jih jezik vedno znova obrača.”

Iz Bukle:

Roman Veliki lovec je drugi slovenski prevod Märte Tikkanen (v slovenščini lahko preberete tudi njeno pesnitev Ljubezenska zgodba stoletja), v Helsinkih rojene pisateljice, ki piše v švedščini. Njene knjige so bile prevedene v številne jezike, njihova glavna tema pa je položaj ženske v družbi. V pričujočem romanu se prepletata dva motiva: ljubezenska zgodba, ki avtorici služi kot podlaga za razmišljanje o pomenu ljubezni, in poetična predstavitev Grenlandije, njenih prebivalcev, zgodovine, mitologije, jezika in pokrajine. Ljubezenska zgodba in potopis obenem.
– Majda Peklaj