V romanu Drugo mesto osamljen junak v antikvariatu naleti na knjigo, napisano v neznanem jeziku, v nenavadnih črkah, in jo odnese domov. S tem se začne njegovo dolgo iskanje neznanega mesta, iz katerega prihaja knjiga in ki živi v čudnem sožitju s Prago, nekako vzporedno z njo, na njenih robovih in na drugi, komplementarni strani znanih prostorov.

Pripovedovalec se po Pragi sprehaja ponoči, ko oživi drugo mesto, srečuje se z njegovimi prebivalci, se bojuje z njegovimi živalmi, beži pred orožjem braniteljev drugega mesta, opazuje svečanosti in debatira s svečeniki tega vzporednega sveta. Pri tem skuša razumeti smisel mesta ter smisel prehajanja med

obema dimenzijama.

Roman odpira zanimiva vprašanja o našem svetu kot edinem možnem, o potencialnih paralelnih svetovih, ki (morda) živijo v naši bližini ali celo prav v naših prostorih, a jih ne zaznavamo in se jih ne zavedamo – kar pa ne pomeni, da jih ni.