Enaka glasba bralca popelje v posebni svet godalnih kvartetov. Pravijo, da igranje v takem komornem ansamblu spominja na globoko intimen odnos, popolnoma drugačen od tistih v velikem orkestru. Intimen je tudi odnos med glavnima junakoma zgodbe, pianistko Julio in violinistom Michaelom, ki sta se srečala pri študiju glasbe na Dunaju, se razšla in se čez desetletje po naključju ponovno našla v Londonu. Lahko bi bila le še ena pretresljiva ljubezenska zgodba, če nanjo ne bi tako prelomno vplivala glasba in sluh, ki glasbenike povezujeta na drugačni ravni, kot so vajeni drugi ljudje.

Julia se je po Michaelovem odhodu iz njenega življenja poročila z dolgočasnim bankirjem in ima z njim sina, pa tudi nadaljevala pianistično kariero. Preden se ponovno sreča z Michaelom, ki se še vedno ogiblje trajni zvezi in pestuje svojo samoto, ugotovi, da izgublja sluh. Tudi zato je njeno dojemanje njunega ponovnega ljubezenskega odnosa popolnoma drugačno od njegovega. Avtor svetova glasbe in ljubezni združi v živ organizem in nam omogoči, da ju okušamo vsakega posebej in oba skupaj, valujoča in prepletena v dveh linijah enake glasbe.

VIKRAM SETH (1952, Kalkuta) je po svetu najprej zaslovel z zajetnim romanom Primeren fant (A Suitable Boy, 1993), v katerem je sijajno popisal razmere v Indiji v času, ko se je izvijala iz krize po na novo pridobljeni neodvisnosti, predvsem pa tamkajšnje zakoreninjene ženitovanjske navade.

***

Recenzija:

Nežno, lirično in s posluhom izpisan roman, v katerem se med glasbo pretaka ljubezen in je ljubezen zaznamovana z glasbo. Vikram Seth (1952) je indijski pisatelj, ki je zaslovel s svojim eposom Primeren fant (1993), morda najdaljšem romanu v angleškem jeziku, ki je izšel v enem delu, poleg tega pa je napisal samo še roman v verzih Golden Gate (1986) in roman Enaka glasba, ki je izšel leta 1999. V njem se Seth spusti v svet igranja klasične glasbe, na ozadju godalnega kvarteta, v katerem igra protagonist in prvoosebni pripovedovalec Michael, pa izriše ljubezensko zgodbo, ki je ta ni uspel uresničiti s pianistko Julio desetletje poprej, ko sta skupaj bivala in igrala na Dunaju. Ko Michael v Londonu po naključju ponovno naleti na Julio, se stara čustva zbudijo na obeh koncih, in kljub temu da je ona poročena in ima mladega sina, v bolj ali manj skrivnih srečanjih, ki jih intonira glasbo, poskušata še enkrat zgraditi svoje razmerje. To pa se zdaj giblje po drugačnih tonih kot poprej, tudi zato, ker ima Julia težave s sluhom, kar pomembno vpliva na njeno doživljanje sveta, sploh ob dejstvu, da želi obuditi svojo nekdanjo pianistično kariero. Bo kvartet prerasel v kvintet ali razpadel v nov duet? Roman, ki se ne sprašuje, ali je že glasba sama dovolj za srečo. – recenzija Bukla

(Samo Rugelj)