Pasolinijevo zadnje veliko delo, roman Nafta, je ob nenadni avtorjevi smrti leta 1975 ostalo nedokončano. Pripoved o levičarskem katoličanu Carlu vsebuje bistvene prvine Pasolinijevega opusa: homoerotiko med delavci, stare mite v modernem mestnem okolju, kapitalistično izkoriščanje delavskega razreda – vse prepletene v čvrsto zgodbo o sprijeni družbi, političnih zarotah in osebni seksualni odrešitvi.

Pier Paolo Pasolini, 1922–1975, italijanski filmski režiser, pesnik, pisatelj in esejist. Že zelo zgodaj se je včlanil v komunistično partijo, zaradi odkrite homoseksualnosti so ga kmalu izključili. Gradil je močan odpor proti rastoči kapitalistični družbi in se hkrati distanciral od levega odporniškega gibanja zaradi, po njegovem, neupravičenega optimizma in apatičnosti. Filmi Dekameron (1971), Canterburyjske zgodbe (1972), Cvet tisoč in ene noči (1974) in drugi ga uvrščajo med klasike filma 20. stoletja.