Izvir v zgodbi o ultimativnem individualizmu v New Yorku sredi tridesetih let prejšnjega stoletja preplete različne usode. Peter Keating je nekompetenten družbeni povzpetnik, Howard Roark pa je kompetenten družbeni izmeček. In sta dva mogotca: Gail Wynand je kapitalski medijski kralj NewYorka, Ellsworth Toohey pa je njegov demagoški lider. Wynand je človek z dna, ki je za vzpon na vrh zakopal svojo dušo, Toohey pa je podrepni prisklednik z voljo do moči, ki se dela, da dela »dobra dela«, ker svoje duše pač nima. In potem je tu še edina ženska, fatalka Dominika Francon, ki se lepo po vrsti poroča z vsemi tremi, s Tooheyjem pa skleneta zavezništvo, pakt o uničenju ljubljenega ji Howarda Roarka.

“Kaj je ljudstvo kot milijoni drobnih, zgubanih in nemočnih duš, ki nimajo lastnih misli, nobenih lastnih sanj, nobene lastne volje, ki jedo in spijo in nemočno žvečijo besede, ki so jih drugi položili v njihove plesnive možgane? In za te bi žrtvovali tistih nekaj, ki poznajo življenje, ki so življenje? Preziram vaše ideale zato, ker ne poznam hujše krivice, kot je pravica za vse. Zato, ker ljudje niso rojeni enaki, in ne vidim, zakaj bi nekdo želel, da jih naredi enake. In zato, ker preziram večino njih. “

Ayn Rand (1905 – 1982) se je rodila v Rusiji kot Alisa Zinovjevna Rosenbaum. V ZDA se je s starši preselila po oktobrski revoluciji, v tridesetih letih ji uprizorijo prve drame, piše scenarije, prvi roman, We the Living (Mi, živi) izide 1936. Dve leti pozneje mu sledi Anthem (Himna), mednarodni uspeh pa ji prinese Izvir (The Fountainhead, 1943). Roman Atlas Shrugged (Atlas je skomignil, 1957) zaokroža njeno literarno delo. Kot filozofinja si je ustvarila širok krog privržencev z izvirno filozofijo “objektivizma”.