Leta 568 so se Langobardi, ki so tisti čas živeli v Panoniji, dvignili na množično selitev proti jugozahodu. Ko so prišli do skrajne meje Italije, se je njihov kralj Alboin povzpel na goro in se zazrl proti pokrajinam, kamor je vodil svoje osvajalce. Tam si bo pokoril mesto za mestom, vse do Milana, in v Veroni se bo zapečatila njegova usoda, ki si jo je nevede začrtal ob poroki z Rosimundo, hčerjo ubitega gepidskega kralja …

Naziv Kraljeva gora lahko označuje samo vrh z razgledom proti Italiji ob cesti od Ljubljanske kotline in skozi Vipavsko dolino, zato izročilo domneva, da gre lahko za Križno goro nad Podkrajem. V svoji Zgodovini Langobardov ga omenja Pavel Diakon, po čigar zapisih je Vasja Klavora s prepletom zgodovinskih dejstev in pripovedne fantazije ustvaril barvit roman.