Beograjski pisatelj dobi štipendijo za ustvarjalno kolonijo ob italijanskem jezeru. V aristokratski skupnosti umetnikov in znanstvenikov se ne znajde najbolje, zato začne navezovati stike s preprostimi ljudmi, recimo azijskimi strežaji in natakarico v krajevnem baru.

Seveda nič ne piše, podarjeni čas porabi za izbrano pijačo. Razlika med vzvišeno nobleso na posestvu na griču in pristnimi stiki z ljudmi spodaj postaja vse večja. Opis poti v malo mesto, kjer pisec potuje le na hrib in z njega, pa nam o svetu, v katerem živimo, pove več kot nekatera slavljena dela, ki večkrat obkrožijo svet.