V Rdečem prahu Ma Jian avtobiografsko opisuje svoje triletno popotovanje po Kitajski, na katerega se je odpravil, ko je prišel v nemilost pri oblasti in mu je grozil zapor zaradi »duhovnega onesnaževanja«, hkrati doživel razočaranje v ljubezni in izgubil vero vase. Prične iskanje izgubljene identitete moža, ljubimca, očeta, umetnika, budista in Kitajca, in se po celotnem krogu potovanja kot duhovnega romanja v Tibet vrne na izhodišče. Na poti najde le trpljenje in revščino prebivalcev podeželja, podvomi v budizem, poskus nove ljubezenske združitve se mu izjalovi. A ko se na videz enak kot na začetku poti vrača v kraj, od koder se je pravzaprav podal na pot, v sebi nosi usodno spremembo: izkušnjo potovanja.