Roman Vrnitev v Pandžrud (2013) spremlja potovanje slepega perzijsko-tadžiškega pesnika Rudakija (858–941) iz prestolnice
samanidske države Buhare v nekaj kilometrov oddaljeni, rodni Pandžrud. Tja ga za roko vodi mladi, odraščajoči Šeravkan; njega in
bralca pa Rudaki s pripovedjo in spomini vodi po lastnem življenju in začetkih svojega pesnjenja, ki ga je pripeljalo do naziva »Car
poetov« na buharskem dvoru. Rudakijeva zgodba prepleta zasebno s kulturnim, kulturno z družbenim in družbeno z religioznim –
dvornega pesnika sta z razsvetljenim emirjem Nazrom povezovala tudi verska širina in strpnost, ki sta slednjega nazadnje stali prestola in
svobode, pesnika pa oči. Kljub temu da ga je Volos izpisal na trdni zgodovinski podlagi, ki jo je ustvaril z večletnim študijem
zgodovinskega in etnografskega gradiva, ne gre toliko za biografski ali zgodovinski roman kot za psihološko ali filozofsko študijo, ki se
naslanja na bogato tradicijo ruskega literarnega bogoiskateljstva. Staro Perzijo pa bralcu plastično približa tudi Volosov vizualni stil
pisanja s številnimi dialogi ter rabo izrazov in konceptov tedanjega časa.

Andrej Volos (1955) je ruski pesnik in pisatelj, avtor šestih romanov, rojen v Dušanbeju, ki je v literaturo vstopil kot prevajalec tadžiške
poezije v ruščino. Za Vrnitev v Pandžrud je leta 2013 osvojil ruskega bookerja, sicer pa je za svojo prozo prejel številne domače in
mednarodne nagrade.