Nevidne so hiše skritih ljubimcev
in njihovi zvonci neslišni.
Le rože ob zidu so bolj rdeče
in njihovi listi zdravilni.

Preklete so sobe skritih ljubimcev
in njihova okna mižijo.
Le rjuhe v omarah so tople od sreče
in njihovi robčki dišijo.

Feri Lainšček, romanopisec, otroški pisatelj, scenarist in dramatik, je s pesniško zbirko Ne bodi kot drugi zasijal kot lirik in se dotaknil tolikih bralk in tudi bralcev, kot zmore le redko kateri slovenski pesniški glas; njegov spevni in pogosto tudi péti verz – Lainščkove pesmi izvajajo največja imena slovenskega šansona in jazza – boža uho
in dušo. Pesmi za ženski glas in zvonove nadaljujejo to melodijo in ji dodajajo nove, še bolj osebne tone iz otroštva v Prekmurju.