Semoličeve pesmi nastajajo iz konkretne situacije – od intervjuja za službo do tega, kako ti zvečer, ko so vse trgovine zaprte, zmanjka cigaret; od pitja jutranje kave na novoletni dan v opustelem mestu do glavobola, ki »vrže sidro v možgane«, od utečenega sprehoda v dvoje do pregledovanja predala z »neurejeno staro pošto«, od pogovora z verbalno napadalno žensko, ki vztrajno najeda, do pogovora s prijateljem v morda istem lokalu o tem, kako bi se rešil napadalnih psov na poti domov – in se z veriženjem asociacij razpletajo v zgodbo: z dimom »svitk/ov tobaka s fi ltrom« na primer izgine celotna generacija, ki se ni sramovala, da je kadilska, in z njo neko sklenjeno obdobje, ki se odvrti v pesmi kot na filmskem traku.