V Turškem loku je zbranih petnajst razprav na temo slovenske drame, ki jih je Blaž Lukan ob različnih priložnostih napisal v zadnjih desetih letih. Avtor je vpet v slovensko gledališče vse od sedemdesetih kot dramaturg, umetniški vodja, urednik, predavatelj na AGRFT, tudi dramatik.

Knjiga je razdeljena na dva dela; v prvem so zbrane drame, ki jih povezuje prehodnost v različnih (literarnoideoloških) pogledih: iz intimizma v modernizem, iz modernizma v (proto)postmodernizem; iz psihologije v absurd ipd.; drame v drugem delu pa so deloma ali že povsem prestopile v polje postdramskega. In čeprav se v njej nabrani dramski avtorji in njihove poetike med seboj močno razlikujejo – knjiga bralca vodi od Vitomila Zupana in Petra Božiča, preko Dragice Potočnjak in Matjaža Zupančiča do Petra Rezmana in Simone Semenič – pa je za vse značilna tudi problematizacija pojma drame, dramskega in dramatičnega. Figurativno povedano: pri (skoraj) vsakem od njih (tradicionalna) drama iz drame na tak ali drugačen način izgine.

Dr. Blaž Lukan (1955) slovenski kulturni prostor bogati kot gledališki kritik in premišljevalec teorije scenskih umetnosti, avtor številnih razprav in knjig o gledališču, v katerih s študioznim, analitičnim in zgodovinskim pogledom spremlja sodobno (slovensko) dramo.

***

Mediji o knjigi:

»Lukan je povedal, da so v delu Turški lok zbrane razprave o slovenski drami. Drami zato, ker jo želi poudariti kot avtonomni literarni korpus, s katerim kot dramaturg, analitik in kritik vstopa v dialog.« – STA